NAJNOVĚJŠI ČLANKY

NAJČITAJEMI ČLANKY

Govor o legalizaciji travy

Ljubju travu. Ljubju, kako voni. Ljubju, kako vygledaje. Ljubju, kako jej mogu dotykati se prstami. Ljubju, kako trava posobi veĺmi lepo i prijemno na vše smysly – zrak, čuh, dotyk, sluh i nekogda i huť, kogda jemo kolače, vo ktoryh je zapečeno THC. Za svoje mneńja ne stydžu se, nest začto stydeti se, jesm zaljubnym paličem. Na trave ne možno nalezti ničto zlogo, krome večnyh najezdov na hladnice i vše, čto daje se sjesti. No tuta činnosť k tomu prosto naleži. Iz paličev travy nestavajut se leni ljudi, ktori by vmesto raboty večno sedeli v dome i palili. Mnogo znajemyh osobnostej, tj. igralcev, naučnikov, pisatelev i daĺših umetnikov, dokońca i politikov, ktori sut kurili ili travu dodneś kuret, ne zdaje se, že by byli leni i nerabotajuči.

Naopaky, sut to veĺmi tvorivi ljudi, ktori pojet se svojeju rabotoju do spoločnosti. Trava takože ne ubijaje ljudej. Nikto ne je umrel na predavkovańje travoju. Trava ne posobi škodu na mozgu. Trava ne snižuje povrhnju testosterona. Trava ne ovplyvnjaje pameť. Kontroverzne studije, ktore je byle i sut sdelane večinstvo časa na malpah, ne potvrdžujut, ničto takogo, nijaki podobny efekt. Trava, togda kanabinojdy, imaje mnogo dobryh učinkov za telo. V lekaŕstvu uživaje se za različne masti, leki protiv bljuťju, bolju, raku i daĺšim hvorobam. Človek ne trebuje lekarja k predepsańju lekov obsegujučih lekaŕske konopje, može si ju v dome sam pestovati i bez lekaśkogo dozora aplikovati dlja vlastnogo uvažeńja. Jedina več, ktora dala by se trave vytknuti je to, že za požadovany efekt treba paliti rastlinu i nasledno vdehnuti dym. Vdehovańje jakojkoli supstancije, ktora se pali, je škodlive. No v dnešnoj dobe imajemo vaporizery, u kteryh ne grozi, že by človek treboval vdehovati nejaki dym. S istinoju možemo skazati, že konopje či trava i jej uživańje je naprosto neškodna je neškodna rastlina. Vše stereotypy o kurjakah travy i o nej samotne sut juž sborene.

No ješče je ljuďami 21-ogo stoleťja považovana za opasnoju supstanciju? Pytaju se začto? Politiki i zakony, ktore tvoret, zakazujut pod groźboju vezeńja ili penežnoj kary nekomu predavati, kupovati, pestovati či dokońca vlastniti jakekoli množstvo konopja! Zakazujut „obyčajnym“ ljuďam lečiti se, baviti i uživati si života. Nektori ljudi i ih teorije kažut, že za tym stoji loby lekaŕskyh korporacijej, ktore si ne želajut, da by prestale se predavati različne produkty i na ih mesto prišlo konopje. Všejaki človek by si veče-meneje konvečne hvoroby mogl lečiti sam v tišine svojego doma. Ili že konopje by vyredilo iz igry paperovy premysl. I daĺše tysuče podobnyh teorijej. Nehaju na všejakom čitatelju, čemu bude veriti. Pravdoju je, že toliko ve dvuh zemjah sveta je konopje izcela legalno – v Pakistane i Urugvaji. V ostalnyh zemjah sveta je konopje ili plno ilegalno ili čestečno legalno. My demonizujemo neškodnoju rastlinu, večinstvo ljudej mysli si v neznalosti, že iz ljudej, ktori palet, stavajut se leni ljudi, že paleńjem travy bude človek glupejši i dokońca, že paliči mogut skońčiti jako zavislaki na heroinu. Ne divju se, že je v mnogo zemjah ilegalna. Neznali ljudi prosto imajut z konopja strah, boji se, že by im moglo razvratiti rodinui različne svezki. V nektoryh zemjah jako v Turkiji je karoju za upotrebeńje travy krome jednoročnogo vezeńja lečba, ktora može trvati až tri leta!

Nu v poslednoj dobe glas legalizacije vozvedaje se pomalo i isto. V grudnju prošlogo roka je v Urugvaji prošel zakon, ktory je izcela legalizoval konopje, jego kultivaciju, predavańje i upotrebeńje. V Pakistane, drugoj zemji s legalizovanym konopjem, sice jestvujut zakony protiv zneužiťju i predavańju konopja, no mestna policija je vynudžaje veĺmi izredka, bo konopje imaje v tutoj zemji silnu i dlgu tradiciju, konopje tamo često raste voĺno i bez dozora. Primer Urugvaje sut sledovale zemje SSA Kolorado i Vošington, v daĺših statah beseduje se nad legalizaciju konopja, hoť na federalnoj uravni, tj. na uravni vseh statov v SSA je konopje ilegalno. V mnogih statah sveta je konopje dekriminalizovano, tj. za kupju i upotrebeńje malogo množstva ne dostajete karu vezeńja. Jedin iz najznajemejših statov v tutom smere sut Niderlandy, kde si v glavnom grade Amsterdam možete kupiti travu na všejakom rogu. Ljudi dlja mojego mneńja konečno prozirajut i uvedomujut si, že za upotrebeńje travy ne by imeli stydeti se. Kolektivne vedomje ljudstva počinaje razumeti složitoj problematike drog i ih uživańja. 

Legalizacija ne by prinesla dobro toĺko „zvyčajnym“ ljuďam. Stat s legalizaciju može vyberati dane, jako juž deje se to v Urugvaju či Kolorade. Črez tute dane može všejaki človek imeti lepše lekaŕstvo, školstvo, infrastrukturu či večše platy. Očevidno, legalizacija imaje nektore nevygody jako to, že upotrebiteĺ by ju imel brati svedomito. Ne by imel gnati samohody, lekari, požarniki i ljudi rabotajuči v podobnych otvetvah by imeli dodržavati pravidlo, že ne budut v rabote vypaleni itd. Cela spoločnost trebovala by se smeniti ot zakladov i stanoviti nove pravidla do uživańja marihuany – kogda je to dobro, kogda ne, bo vši upotrebiteli ne sut taki svedomiti i mogut ogroziti druge ljudi napr. jezdou samohodem pod vplyvom marihuany. Hoť legalizacija imaje svoje „muhi“, može nam prinesti mnogo dobrogo. Napr. juže i sam fakt, že pri srednoj davke imaje človek potrebu smati se celkovito glupym i prostym večam. Govori se, že smeh leči ljudej i prodlžaje dlgosť života. Ne je to več, za ktoru by se imele vymeniti zakony?

Gvezdoslav

 

subota, 22. Jul 2017

PARTNERI

NAŠ PROJEKT




BESEDUJTE S NAMI NA FACEBOOKU

TECHNIČSKA OBSLUGA

PUBLIKOVANJE ČLANKOV