Czesław Miłosz, "Konec sveta" - Чecлaв Милoш, "Кoнeц cвeтa"

Czesław Miłosz byl pol'ski poeta, pravnik, diplomata, esejista, prozaik i historik literatury žijuči v godah 1911-2004. Za života napisal mnogo raznyh poem, za kotore dostal literacku Nagradu Nobla v 1980 gode. Poniže naidete prevodženje mojogo delu jednoj poemy Miłosza, nazvanoj "Konec sveta" ("Koniec świata" v originalnim jezyku).

Mušu jednakže vas ostrožiti: aktualny štat našogo Medžuslovjanskogo jezyka ne dozvala ješče na polnu svobodu v prevodženju poeziji; musel jesm upotrebiti nekoliko slov, kotoryh v medžuslovjanskom leksikone ješče nema - budut one objasněne na koncu sejogo članka. Je to takože dobra metoda, by razširiti naš leksikon - abo prinajmenej iskati novyh značeň, dla kotoryh mogli bysmo iztvoriti nove slova.

Oto zatom je poema "Konec sveta", želam vam prijemnoj lektury.


V deň konca sveta
Pčela kruži nad kvetom nasturciji,
Rybak popravja bleskajuču seť.
Skačut v morju vesele delfiny,
Mlade vrobce držajut se prikopu
I vuž ima zlatu kožu, kak dolžen imeti.
V deň konca sveta
Ženy idut poljom pod doždnikami
Pijany zasniva na kraju travnjaka
I lodka s žoltom parusom do ostrovu podplava
Zvuk skripki v vozduhu trova
I noč zvezdistu odmyka
A te, kotori čekali bleskavic i gromov
Sut razčarovani.
A kotori čekali znakov i arhangelskih trub,
Ne verijut, što staje se už.
Dopoka solnce i mesac v pogorju,
Dopoka čmel' poseča rožu,
Dopoka deti rozove se rodžut,
Nikto ne veri, što staje se už.
Jedino sivy starec, kotory byl by prorokom,
Ale ne jest prorokom, ibo ima ine zajetje,
Poveda prevezujuti pomidory:
Inogo konca sveta ne bude,
Inogo konca sveta ne bude.

Objasnenja:

vesely - polny usmehu, radosti

razčarovany - čujuči žal z povodu neizpolnjenyh očekivaň

zasnivati - začinati sniti. slovo iztvorjene čreze mne na osnove istnučih form, dla najvelikšoj razumlivosti

travnjak - mesto, gde rade trava i nikto ne dolžen je po onoj hoditi. V jezykach vozhodnoslovjanskih i pol'skom istne takože slovo "gazon". Jesm preferoval slovo "travnjak" od "travnik", ibo to druge pripomina Rusom eksperta od trav, a ne sam travnjak.

držati se (nečogo) - upotrebjati svoje ruki abo lapy aby ne oddeliti se od nekakoj veči

parus - to je ruske slovo majučo značenje velikoj zavesy vyrobenoj iz tkaniny, kotoru lodja korista aby premeščati se s pomoču vetru. V každom slovjanskom jezyku slovo opisujučo seju več je ine - upotrebjenje ruskogo slova bylo jedino i izključno mojom izborom.

zvezdisty - kogda noč je bezoblakova, togda nebo je zvezdisto - polne zvezd.

odmykati - redša forma slova "otvarjati"