Proglas

Proglas jest poema napisana na počatke vtorej poloviny devetego stoletija jako poetske predslovije k prevedieniju evangeliji do staroslovienskego jezyka, jejže avtorstvo jest pripisano lično Konstantinu Filosofu zvanemu takože svetij Cyril (na Zemji žiše ot 826/827 do 869 godiny). Može byti, že to jest p'rvij kniževnij pametnik staroslovienskego jezyka. Proglas hvali prevedienije evengeliji do rodnego jezyka Slovienov i jednovremenno govori o potrebie i pravie človieka na bogoslužby v rodnem jezyke. Poema imaje typične znaky srednoviečnej kniževnosti - naučnost i umienije, sut v njej citaty Evangelistov i svetego Pavla. (в кыриллице читајте ту)

 

S'stav poemy


D'lgota poemy jest stodeset stihov (ako ne počitajeme stojedinnadesetij, iže tvori samo slovo Amin). V originalnoj staroslovienskoj verziji imaje bez mala vsjakij stih dvanadeset slog', ali prevedienije do novoslovienskego jest absolutno točne. D'ržal jesm se samo dvu principu. P'rvij jest uže rečene čislo slog' v jedinem stihu i vtorij, da konec petego ili sedmego sloga ne može dieliti slovo, štože jest takože v originalnej verziji.

V staroslovienskej glagolici je byla bukva S pisana jako . V stihah


slyšajte nynie ot uma že svojego,
slyšajte Slovo se vsij narod slovienskiј,
slyšajte Slovo, bo ot Boga prihodi,
Slovo k'rmiuče Vam duše ljudske gladne,
Slovo krepivajuče i s'rdce i um,
Slovo se gotovaje Boga poznati.

jest vidimo, že na počatke každeho stiha jest sa bukva. Ona znači s`jedinienije symbola kruga i symbola trikuta. Krug jest symbol svetogo kruga nad glavami svetih ljudij (obština ljudij) i trikut jest symbol oka Boga ili Trojice Božej. Ej, vsjakij Slovien imaje su bukvu v svojem imeni.



Jako čitati Proglas?



P'rvieje jesm hotiel prepisati Proglas daže do epickej podoby, no aby jesm ne unižil jego cenu, otv'rgnul jesm taku ideu.

  1. Najglavniejšij princip jest toj, že slovnij red jest arhaičnij. Takij slovnij red je podobnij slovnemu redu romantisma v devetnadesetem stoletiji: napr. izrečenije “Čuju čistu ljubu svojego muža.” by moglo byti tako: “Čuju ljubu muža svojego čistu.” Priložnik prosto posleduje imenik. Se jest možno, zatože s'vremenni slovienski jezyky i takože staroslovienskij imajut imenne i glagolne suffixy.
  2. Pokazatelni zaimeniky obyčajno takože idut po imeniku: sij človiek = človiek sij;
  3. Rečenij slovnij red jest izmienen v tieh s'lučajah, ako by se po petem ili sedmem sloge v stihu ne nahodilo slovne predielenije.
  4. Častica “že” nasleduje slovo, iže uveličaje.
  5. Slova, iže ne sut obče znajemi, sut na konci poemy v`kupie s linkami na sajty o Proglase.


Dobro znaju, že nijake prevedienije ne može postignuti originalnu verziju, zato prošu o d'lgot'rpienije pri čitaniji poemy. Hoču takože pohvaliti gospoda Merunku za pomoč pri diele.

 

Poema

Proglas evangeliju svetemu az jesm:
Jako proroki prorekli sut nam prežde,
Hristos prihodi s'birati narody,
ubo svietlo On jest vsemu svietu semu.

Se s'byše se v našem sedmem vieke sem.

Bo rečehu oni, da slepi prozrejut,
gluhi uslyšut Slovo v Knige pisane,
Ubo Boga že jest poznati dostojno.

I radi togo slyšајte, Slovieni, se:
Bo dar jest Vam ot Boga jedinego dan,
dar Božij jest vierno dar iz časti pravej,
dar dušam Vašim, iže Vam ne iztleje,
dušam tiem, iže jego do sebe prijmut.

Sveti Mathej i Marko i Luka i Jan 
slova učiut vse narоdy glagolajuč:
Bo ako dušij svojih ljudskih krasotu
viditе, bo ljubite radovati se,
hočete tmu grehovnu groznu otgnati,
i svieta sego tlju smradnu otložiti,
i život rajskij pro sebe priobresti,
izbiegati ot ognja gorejučego,
slyšajte nynie ot uma že svojego,
slyšajte Slovo se vsij narod slovienskiј,
slyšajte Slovo, bo ot Boga prihodi,
Slovo k'rmiuče Vam duše ljudske gladne,
Slovo krepivajuče i s'rdce i um,
Slovo se gotovaje Boga poznati.

Jako bez svietla radostno že ne bude
očim dielo Boga ne vidiučim jasno,
bo vsjaka ni krasna ni vidima ne jest,
tako ni duša nijedna bez bukev',
ne dos'viedi nijakij zakon Božij,
nijakij zakon knižnij, zakon duhovnij,
zakon, jimže raj Božij se nam vazjavi.

Bo jako sluh gluhij, glas gromnij nebeskij
ne slyšučij, Boga se bojati može?

Nozdre te, iže kvety ne uhajete,
jako čudo Boga že razumiejete?

Bo taki usta, iže sladke ne čujut
na kamen tv'rdij pretvoriut že človieka.

Pače ot sego duša, iže jest bezbukevna,
javi se byti m'rtva v telesah ljudij.

Se že, my brati, uže vse promyslihom,
i glagolajeme vam s'viet dostojnij,
iže vse ljudi vierojetno otluči,
ot žitija skotnego i ot pohoti,
da byste ne imali um nerazumnij,
ako v jezyke tuzem Slovo slyšite,
ni glas zvona miedjnego v njem ne slyšeli.

Bo svetij Pavel se učiuc jest izrekl
molitvu svoju vazdav p'rvieje Bogu:
Pače hoču slov' pet samo izrečti,
s razumom svojim jasno glagolati,
da byhu jih vsе že brati razumili,
neže slov' tysača nerazumimih.

Bo ktorij človiek lično ne razumie,
ktorij ne priloži ni pritеču mudru,
može li takij Slovo prave kazati?

Bo jako tlja nastane tielesam ljudij
vsetlejuča ot gnoja bolše gnijuča,
ako li k'rmu pravu to ne imajut,
tako i duša vsjaka že upadaje
v žiznji, ni život Božij ne imaje,
ako li slova Bože krasne ne slyši.

Inaku ješte velmi priteču mudru
glagolajme, ljubiuči se ljudi družno,
iže hočeme izrasti rastom Božim;
Bo kto ne znaje pravdu znajemu staru:
Jako semeni padnučemu na nivu,
tako na s'rdca žeždne vsih ljudij
je treba dežde plodne bukev' Božih,
da by v'zrastl v ljudah plod Božij pače.

Kto može vse priteče mudre izrečti,
obličајuče narod bez knig' svetih,
glasom nerazumivim glagolаjučij?

Ni narodov jezyky vse umiejučij,
ne može pravo s'kazati nemoč jih.

Obače svoju priteču prikladaju,
mnogo ta umu v malo reči pokaže:
Nagi sut vse narody sušti bez knig',
bo biti se ne možut bez oružija,
s nijakim protivnikom tieh dušej naših,
ti sut prigotovani v muky viečne, v plen.

Bo koji vraga, narody, ne ljubite,
i biti se s nim velmi ljuto hočete,
taki otvorte priležno umu vrata,
oružije to tv'rdе prijmite nynie,
iže kujut Vam knigy Gospodinovi,
glavu ti neprijazni bijut že silno.

Bo tomu, iže bukvy se priimaje,
syn Božij - Hristos mudrost izglagolаје,
i duše vaše bukvami krepivaje,
s vsemi apostolami i  prorokami.

Bo ti, iže slova jih izglagolajut,
dostojni budut vierno vraga ubiti,
pobiedu krasnu hvalnu prinesut Bogu,
tielesa jih otbiegnut tlji strašnej gnojnej,
tielesa, jihže životy sut podobni snu,
ne padnut i krepko že stojati budut,
i pred Bogom javiti se jako hrabri,
stojuč u pravej časti trona Božego,
jako bude narody ognjem suditi,
to s andjelami budut se radovati,
prisno slaviti Boga milostivego,
knižnimi vsegda že piesnjami v vse vieky,
Bogu milujučemu ljudi piejučih.

Ubo tomu dostojna jest vsjaka slava,
čest i hvala, Synu Božemu, v Trojici
zajedno s Otcem svojim i Duchom Svetim,
v vieky viekov ot tvorstva že vsjakego.

 

Amin

 

priteča = parable
uhati = smell
priobresti = get, obtain, receive
protivnik = enemy, rival, oponent, antagonist
obače = but, nevertheless
skotnij = adj. ot skot, cattle
plen = pillage, plundering
tlja = destruction
pače = rather, first of all
obličati = to accuse



Staroslovienska verzija v latinice:

http://wikisource.org/wiki/Proglas

Čast fonetičnej verzije v staroslovienskem:



Karpatoslovienska i englijska verzija:

http://www.litcentrum.sk/36106

Češska verzija:

http://www.ceskaliteratura.cz/texty/proglas.htm

Bulgarska verzija:

http://www.pravoslavieto.com/docs/sv_otci/sv_Kiril_Filosof/Proglas_kum_Evangelieto.htm

četvrtek, 2 Oktober 2014

PARTNERI

NAŠ PROJEKT




REGISTRACIJA

BESEDUJTE S NAMI

 

PUBLIKOVANIJE ČLANKOV

  • Smysl novin jest objedinjenije naših slověnskih narodov i naděja lučšego medžunarodnego razumjenija.
  • Članky pišeme v Latinici ili Kyrillici v medžuslověnskih jezykah Novoslověnski, Slovianski, Slovianto, Slovio ili podobnih, ktorim ljudi razumějut bez potrěby učenija. Zato ne možeme koristiti svoje narodne jezyky ni englijsky jezyk.